Bojim se trenutka,

ko boš odšla,

ko ne bo te več tukaj,

med nami, doma.

Mar zadnje slovo

zares mora priti

in s tega sveta,

je res treba oditi?

Kot sonce zahaja

in bliža se noč,

tako človek odhaja,

vse manj je navzoč.

Vse, kar nam bil je,

kar nam dal je, imel,

naenkrat premine,

v prah in pepel.

Ne bo ga nazaj,

še bolj če želimo,

nihče se ne vrne,

zaman hrepenimo ...

Ko boš zaspala,

končal se bo dan,

drugje boš vstala,

v svetlobo, nov dan.

Onstran spet našla

boš svoje najdražje,

Ljubezen popolno,

tam bo vse lažje.

tolminka