Žleht povod, vodi te,

kamen toče, tvoje srce,

ni to gensko, je namensko,

ker vodi te, žleht povod.

Zdaj sem kriv, za tvoj motiv,

narobe pot sem izbral, čeprav nisem jaz zavil.

Ti povod si, sodiš me,

kamen toče, je tvoje srce,

ni to dedno, ti zavedno,

sodiš me, si pa povod.

Še ko si zraven, nikoli nisi tu,

meče te kot žogo, energičnemu psu.

brez pomot, te moti vse,

kamen toče, je tvoj' srce.

Ni to lastnost, to je norost,

Moti vse te, nezmožno zmote.

Pristna si, kot gola laž,

sladka kot limona in bistra kot opaž.

Lažeš le, zaupaš ne,

kamen toče imaš za srce.

Ni to vzgoja, je paranoja,

da zaupaš ne in lažeš le.

Zgraditi moraš, to ne morš' zlagat,

fukjena s' ko kamen, ki je vržen v prepad.

Suče ti ko skali, ki se po hribu kotali,

le da še večjo škodo delaš, kot jo skala lahk' naredi.

Z. Peperko