FRNIKOLE IN SPOMINI

V posodici mali danes živite
včasih, ste živeli na otroškem dvorišču.
Ko smeh je odmeval v otroško nebo
in svet bil je manjši  in otroških norčij. 

Na prahu stezic se svetijo kot sanje,
modre kot nebo, zelene kot gozd,
v vrtincu svetlobe se vrte brez obrambe,
kot dnevi mladosti, ki bežijo čez most.

Spretne roke rišejo kroge usode,
komu bo sreča, komu poraz?
A ni važno, kdo zmaga, kdo pade,
saj vsi smo bogati – spomini so naš zaklad.

Danes jih stiskam v dlani, kot včeraj,
hladne in gladke, kot čas, ki drsi,
še enkrat zavrtim jih in šepetam veteru –
otroštvo nikoli povsem ne zbledi.

NEVENKA