Brežina v spomladansko zelenenem;
tanke trave z belimi lasmi
drgetajo pred modrim ozadjem.
Pogled se prilepi na aprilsko vinjeto,
ki se ne da ujeti v besede, v klik sprožilca.
Bližina in daljave so eno in isto.

Diši zemlja, nebo, trave.
Zadišiš tudi ti:
po lepoti;
po spregledani mimobežnosti;
po moči, ki je krhkosti;
po nemosti, ki je glasnejša od krikov;

po vonju svoje kože ...
ki ti po dolgem času
ostane v nosnicah.

nada pecavar