si kot jesen v jeseni
s strastjo v rumeni
zatrepetaj v snegu
me z zmrzaljo ovini
nakodraj me z ledom
ožgi me, moj jesen
s toplo rdečo v medu
osladi me, zavito v stare časopise
olepšaj moj glas, ki pohajkuje v spodnjem perilu
izvleči iz breskev sredico
da zavonjava sadni zrak
in naju vršičkast žarek začuti
si moje drevo, ki me ujame
in nanj sedem kot ptica
razgrnem gibka krila
brez muke, brez bolečine
le s prošnjo po najinem jutru in večeru
in vse je pravilno ovito v naju
dokler se smejijo tvoje oči

sheeba