Še danes te vidim, stari oče, mizar,

kako spreten, natančen, bil si lesár.

Tvoje krasne izdelke vsi so cenili,

z zadovoljstvom so vedno, te nagradili.

Veš, glav je učenih, zdaj veliko po svetu,

nikoli jih toliko, ni bilo na planetu.

A glej, primanjkuje, nam mojstrov povsod,

mnoga znanja bogata, šla z vami so v grob.

Kaj vse ste z rokami nekoč naredili,

z znanjem naravnim, vse zagate rešili.

Zdaj je vse digitalno, razvoj gre v nebo,

s tem nič ni narobe, a kaj hitro lahko

ves svet se ustavi, sistem se podre,

električni mrk in se kaos začne.

Je malo potrebno, da smo lačni vsi,

le kmet se usede, nam izprazni kleti ...

Preprosta učenóst - ji še vedno ni para,

karkoli zgodi se, se bo izmazala.

tolminka