
Komaj zima je odšla
pomlad pa trka že na vrata
nikoli več ne bo prišla
za sabo je zaprla vrata
Solzic sto sem že prelila
da reka polna je bila
ker srečo vso sem izgubila
za vedno je odšla
Temne misli moje so
ne verjamem več v srečo
preveč ranilo me je nebo
zato prižigam danes svečo
Vse dneve in noči prejočem
so solze skrite v srcu mojem
le malo sreče zase hočem
nekaj zvezdic v srcu svojem
Bo sonce zame še sijalo
bo trava kdaj še zelenela
bom slišala še ptičji spev
bo moja duša še cvetela
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!