UPANJE
Gledam preorane njive,
ki počivajo, še neme.
Spet postale bodo žive,
ko bo kmet potrosil seme.
Gledam rože v nežni travi,
ki so mile in dehteče.
Kot da vidim, tam v daljavi,
vse minule dneve sreče.
Gledam slike, v slikah tebe;
tam ostajaš večno moj.
Preslepim kdaj, samo sebe,
da se vračaš, še nocoj.
Lahkotno razlite podobe, ki pa nanašajo tudi sence. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina Ambrož
- 10. 05. 2025 ob 19:02
- Prebrano 251 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 143.34