Kdo si
ki v sebi nosiš barve
v paleto spokojnosti
namakaš svoj
čarobni čopič
kdo si
ki v pisani besedi
odkrivaš očarljivost
in v pojoči pesmi obujaš
meseno poželenje
kdo si
ki s sadeži obdarjaš
vinsko trto
ki z božjih pašnikov
pošiljaš vino
da opija
vaške mornarje
si ptica
ki je ušla iz kletke
si divje čustvo
ki se zbuja z ljubeznijo
si ogenj ki nikoli ne ugasne
in si voda
ki nikoli ne ponikne
si življenje
ki nikoli ne umre
si zemlja
ki z nevidnimi usti
poljubljaš nebesno modrino.

Joakim