
Znova sva se znašla na robu,
jaz gledam v tla,
ti tiho si.
Rosa nariše oknu sliko,
odsev solza,
drhte polzi.
Morda je to le senca zime,
premražena,
ljubezen spi.
In ko se sneg umakne v gore,
trobentica,
jo prebudi.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Marín
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!