Luno sprašujem,
če gleda zdaj nate
in v mislih potujem
čez mesta in trate.

Čez mesta in meje,
čez tuje planjave.
Ljubezen, ki greje,
naj nosi pozdrave.

Naj nosi toplino
in stare obljube.
V mojo praznino
pa tvoje poljube.

Luni bleščavi
naročam pozdrav,
zate, v daljavi,
tak, malo jokav.

Solza bo tekla,
tudi če nočem.
Nič ne bom rekla
da včasih še jočem,

Ko res bo težko,
Boga bom prosila.
Nazaj te ne bo -
a jaz bom ljubila.

Katarina Ambrož