V temni sobi,

na mehki postelji ležim,

prsi osvetljene — nežno drhtim.

Ti na zofi,

na ustnicah nežni nasmeh,

gledaš me, vzdihujoč.

Želja močna, da se me dotakneš,

da se ustnice ustnic dotaknejo,

da telo ob telesu vzdrhti.

A ti se z zofe ne premakneš,

le z očmi, polnimi želje, me slediš,

sanjavo opazuješ,

kako si sama, počasi,

v hrepenenju,

ustvarjam naslado.

Kar naenkrat — kot vulkan

strast iz tebe se izlije,

zadnji izdihljaji

prinašajo izpolnjenost.

Kapljica potu

ti po koži polzi,

med mojimi prsti

se vrhunec zgodi.

Anonimna