Jaz bi rad samega sebe spoznal
ne spoznam se več ...?!
Kdo je tisti, ki me zjutraj na hitro
pogleda iz ogledala?
Kje je tisti,
ki ga vidi glava še vedno mladega
in poskočnega kot pred 50 leti?
Kam so šle vse sposobnosti mladega fanta,
kaj tu pred ogledalom dela ta siva glava?

Zakaj nihče ne pride
in me pelje pred ogledalo rekoč;
»poglej se takšen si bil vedno,
v glavnem mlahav in sključen,
v glavnem pri tleh in le malo časa
lep, močan, in trden povsod.«

Pride TISTO jutro in spoznam,
nisem več tisti za kogar se imam.
Kljub vsem tabletam in trudu
ne zmorem več s svojo puščico
preluknjati tarče pred mano.

Center je sedaj zavit v meglice
ne pomagajo mi več ne tablete
ne sirupi za mladost – na žlice.
Samo še čakam, da me do konca povozi čas.

Ah že vem
kave si še nisem skuhal
vam potem kaj manj turobnega povem ...

Tomaž Jevšenak