
In kar naenkrat komaj čakaš poletje.
Tople večere, sončne zahode,
jutranje sprehode po nepokošenih tratah.
Komarjeve pike, prečudovite poletne slike.
Kar je čudno, saj sovražiš poletje.
A se zavedaš, da je to poletje ne bo.
A globoko v mislih upaš, in verjameš da se vrne.
Spomniš se na deko na travi, sončni zahod,
zvok kitare in dotik njene rame.
Ni je več, šla je...
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: z/ala_yorke/
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!