
Poslovila si se brez slovesa.
Le glasni koraki so odmevali po ulici.
Tvoji koraki so ostali v moji glavi
še dolgo zatem,
ko si izginila v neznano.
Še danes se spomnim tvojega izraza na obrazu.
Bila si drugačna
in bila v svojem svetu.
Nisi se zavedala svoje nemoči,
ko si odšla.
Če bi lahko zavrtel čas nazaj,
zagotovo ne bi samo nemo zrl v nebo.
Stekel bi za teboj
in tvoji koraki ne bi predstavljali bolečine,
ki je nikakor ne uspem pozabiti.
Morda se nekoč spet srečava.
Kdo ve.
Oh, kolikokrat bi človek rad zavrtel čas nazaj. A žal, prepozno. Mogoče pa se res nekoč zopet srečata....
Lp
Res je časa ni mogoče zavrteti nazaj. Mogoče se res :)
Neki prebolni rastanci možda, možda, MOŽDA nisu zauvijek. Tko zna. Kad ih podijelimo s nekim... manje bole.
Lijep pozdrav,
mp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Melanholični Kameleon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!