Brez pripadnosti čemurkoli
razbita svetloba
na ostrem robu časa
odlomi kos tukaj kos tam
padem v prostor
ki se še ni raztegnil
zdaj je prva kaplja dežja
pljusk na suhi zemlji
in hkrati drevo ki se širi
vsaka vejica je nova smer
a tudi nova senca
ponekod se znajdem v krogih
kjer se pogledi križajo
in sestavljajo lik iz več obrazov
brez ene same ravne črte
drsim v kalejdoskop preslišanih glasov
sama sebi odmev
doma povsod in nikjer
ko prispem na cilj
je zemlja spet suha
Zelo lepaaa
... rada imam pesmi, kjer avtor -
"brez začetka ali konca"
brska po svojih občutkih in občutjih.
Lp, Marija
a tudi nova senca
je zemlja spet suha
česa
zvezd v krošnji
semen v klasju
Tudi meni se zdi, da bi s suho zemljo na koncu bila pesem še boljša,
lp, Ana
Ana, hvala, sem premislila in odžagala odvečne verze na koncu.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 01. 05. 2025 ob 10:46
- Prebrano 529 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 154.1