Na mizi konec sveta
Na mizi umazan krožnik
mlečno srce joče,
ga briše z zvonovi,
zavesa kritja laže.
Voda spira struge,
blata v ribi morje,
ko plava po gladini,
vleče zvezdne krake.
Črv zaplava v drozge,
stare več kot sonce,
konec sveta kaže,
list na drevju molkne.
Teče reka slana,
ko se krožnik toži,
čisti mlečne struge,
s soncem ga olušči.
Sem dala v običajno pisavo, da se bralec ne muči :) Besedilo ni spreminjano, le oblika pisave.
Na
mizi umazan krožnik
mlečno srce joče,
ga briše z zvonovi,
zavesa kritja laže.
Voda
spira struge,
blata v ribi morje,
ko plava po gladini,
vleče zvezdne krake.
Črv
zaplava v drozge,
stare več kot sonce,
konec sveta kaže,
list na drevju molkne.
Teče
reka slana,
ko se krožnik toži,
čisti mlečne struge,
s soncem ga olušči.
A je to grščina? Upam, da ne. Ker je bivša to študirala.
p.s.: bivša, ki je bla sošolka s tvojo hčerko, Irena ;D
to je slovenščina v pisavi - Symbol :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lana
- 29. 04. 2025 ob 15:03
- Prebrano 193 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 53.86