Pozabljen v gozdu 

pod vejo se trese

premražen do kosti

in moker kot da bi ga

tri dni v sodu namakali.

Vonj razpadlega listja

in kup polomljenih vej

med ostanki gozda se plazi

Kot neka spolzka glista

Naš jež hiti iskati

Kar se na tleh gozda skriva

medtem šume pri tleh

lačna lisica zbira.

Obema v želodcih kruli

enake želje se jima po glavah podijo

rešitev za ježa je na drugi strani ceste

tja naš jež pohiti ...

Ponoči je "vsaka krava" črna

ježa ne vidi nihče, zato le on

v večna lovišča odhiti.

Lisica ne upa na cesto

tako zelo se ji pač umreti

ne mudi!

Tomaž Jevšenak