
Zavedam se, da je zvok
zadeva, ki izgine
v hipu,
ko ni več civilizacije
in njena zgodovina
izgine.
Ves hrup in petje
vsa glasba in podeljeno cvetje
vse izgine.
In čez miljone let se po tvojem planetu
sprehaja nek (Mars) rover
in ugotavlja,
da tukaj stoji en zid,
ki ga prebije le en poljub,
ali določen cvet,
ali glas pevskega zbora,
ki je že pred milioni let
izpet.
Nimamo načina za planet oživet
naša tehnologija
pa tega
res ne zna razumet ...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!