Sonce se oklevajoče z nitmi drži neba.
Na polici kozarec vibrira
in povzroči sunkovit impakt ob tla.
Z nejevoljo hitim sestavljati koščke sestavljanke,
podobo v zrcalu preplavi strah.

Saturnov obroč A, širši kot C,
v turbulentnem vremenu prahu in ledu,
kot bolečina zlomljenega prsta v UKC Maribor,
ki me strese v preplah,
ko pacient v nevednosti lovi čas.

Črne luknje v Mlečni cesti
požirajo material,
ustavljen v času preteklosti,
kjer v meglenem rokavu M42
vihravi cunamiji brez usmiljenja
lomijo drevesa, trgajo žice domov.

Ko ob polnoči, s kladivom,
sodnik odloči usodo –
uveljavi ločitev mladega para,
v svetu nastane tema.

Zvezdni repi v eliptičnih orbitah
radostno krožijo okoli Sonca,
kot da prepevajo pesem budilke,
ki me zbudi v novo jutro,
ki jo lenobno ugasnem,
ki me spravi v ekstazo,
a s težavo prestopim prag.

Pred mano pade jajce
in se razbije.

Lana