
Prišel sem do stene.
Spet.
Vidim skoznjo, a to je to ...
Rad bi jo razbil,
s kladivom; ne gre
s kamnom; ne gre
z vpitjem; ne gre.
Moč misli – kdo ve.
Moje so šibke,
čeprav imam vztrajno srce.
Mogoče bi šlo
z zares strastnim poljubom.
Obstajati mora način,
ki je neobičajen
in ga nihče z menoj ne deli.
Super je. Močna.
Če smem samo pristaviti dobronameren komentar:
Pesem bi jaz razdelila na 2 polovici. Zgornja bi se končala pri "z menoj ne deli."
Spodnja pa bi se potem nadaljevala z "Zavedam se, da je zvok ..."
To bi naredila zato, ker ima pesem dve močni sporočili in dva odlična dela. Vsak ima precejšen efekt zase in mislim, da pride bolj do izraza, če stoji individualno vsak zase.
Se pravi, 2v1 bi razdelila v 2v2 in objavila vsako zase.
Verjetno res, kar sem tudi sam na sredi pisanja ugotovil ampak sem kar pustil
Hvala
Kar nekaj nas je, ki se ob pesmi zavemo, kje smo ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!