
danes zvečer sem ga videl –
tipa iz 4B –
mrtvega že tri dni,
preden je komu začelo smrdeti.
policija ga je odnesla
kot slabo prtljago,
medtem ko je sosedov pes
scal po preprogi na hodniku
kot da se ni nič zgodilo.
in sem si mislil –
hudiča, tudi to je en način, da greš.
ampak obstaja še drugi:
njen glas kot počasno kapljanje
na možgane.
vsaka beseda kot papirnata ureznina,
vsak molk še hujši.
ležati poleg nje,
bližje smrti
a bolj osamljen
kot hladna tla iz 4B.
ljudje pravijo, da je žalostno
umreti sam.
jaz pravim, da je še bolj žalostno
tako živeti
v dvoje.
daj mi viski.
daj mi tišino.
daj mi prekleti smrad
nikogar.
vsaj takrat
je samo moj.
Ureznina papirja
Sam v dvoje
...
Daje misliti, terja zavzdih in zazrtje skozi okno. Dobra.
hudo (za)reže
"vsaka beseda kot papirnata ureznina,
vsak molk še hujši."Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Hors
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!