Ostal je le pepel, nečesa čudovitega.
Niti pomislil ne bi na kaj tako strašljivega.
Čudne odločitve, drugih zame,
nočem ostati sam, ne potrebujem te drame.
Ni smisla če si sam, če si za druge breme.
Še ateist moli, da bi zlezel ven iz teme.

Ogromno uničenja, nikjer niti prahu.

Ostalo je prazno bojišče. 

Vsi so mrtvi,

   brez krvi.
Vsak kleči v svojem kotu nepremično.

   Brez besed.

Le prazen jok,
za prazen sen.

Sen nekoga, ki ni želel ničesar drugega,
kot le slogo in ljubezen.

Ne pa praznih vodnjakov solza, zaradi tujih napak.

Roko