
Roke do komolcev potopim
V mrmranje dežja
Odžejam starikavo kožo
Za deset odstotkov je manj nagubana
Starostne pege nahranijo korenine
Za petnajst odstotkov se posvetlijo
Dežja to ne zanima
Samo žlobudra naprej
O krožnici
Ki se vedno sklene v krog
Žejna koža in dež. Lep prizor in sklenjena misel.
Izstopiti iz kroga je nemogoče, ker smo mi sami središče. Od zunaj pa v naš krog naletavajo le obljube ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!