Žrtve in plenilci

Človek se počuti tako nemočen –
ko dojame, da obstajajo eni in drugi.
Nekateri tega ne spoznajo nikoli.
Se ti ne zdi?

Veliko je takih,
ki so hkrati oboje.
Danes je dan za razmislek:

Sem žrtev?
Sem plenilec?
Sem oboje –
odvisno od zornega kota,
od mojega in tvojega pogleda?

 Bojim se, da te izgubim,
da ne bom imela več komu pripovedovati.
Komu zastavljati vprašanja –
tista, ki se mi zdijo tako pomembna.

 Danes je tak dan.
Preplavijo me strahovi.
Zunaj dežuje.
Tipičen aprilski dan.
Vsak april je tak.

Krepijo ga novice,
ki kapljajo iz ekranov.
Teh dni je vse več,
namesto da bi jih bilo manj.
Nikjer ni sledu o ravnovesju.

 Zadnjič sem slišala nekaj,
kar me ni pustilo pri miru:
“Narava je najbolj okrutna –
ne izbira sredstev,
le ravnovesje mora vzpostaviti.”

 Danes je tisti dan,
ko zajokam:
Mama, pomagaj mi.

Skoraj vsak dan v aprilu
je tak.

Vanja Čibej