
ad hoc izrinjen
iz toplega trebuha
s prvim jokom zakričan v uho
s prvo predajo zapet v srce
ne(u)slišan vseskozi
v nočeh tavaš za zvezdami
zamaknjeno srebaš njihov sij
do končne omame
ko z otroško radostjo
šepetaš življenje
le še tulečemu psu
deroči reki in
nemim drevesom
Šepetanja in zamolk. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!