V risu
Prazna, ah, je nočna cesta;
od doma peljem se, a kam?
Muči me nespečnost zvesta,
ki se znebiti je ne znam.
Kadim verižno, čik na čik,
sam sebi zdim se tuj voznik,
ki vozi me neznanokam,
morilec serijski iz sanj.
Zavijem v polje, brez luči
grem dalje; luna sveti mi,
pa na križpotju sred poljá
ustavi me prizor z neba -
zvezdni utrinek. Zamižim:
O, da še sam bi zginil v noč!
Spet skušam dati z nogo plin,
pa se ganiti ni mi moč ...
Zdaj pa verjamem v utrinke ... čestitke k baladno obarvani pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 07. 04. 2025 ob 12:07
- Prebrano 233 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 123.62