Zakaj ljubezni si srce želi

zakaj po nežnosti mi duša hrepeni

ker najlepše s tabo sem čutila

ker s teboj sem srečo dotaknila

Poklanjal si mi bisere v dlani

ob meni čakal

 da zora zažari

da tvoj korak ob mojem stopal bo

in da nikdar prišlo ne bo slovo

Ljubezni sva želela si vse več

zanjo prižigala nešteto sveč

iskala jo na vsaki strani

molila da srca nama ne rani

Preveč opita sva bila od te ljubezni

pogledi najini preveč bili so nežni

ko sva za roke se držala

in molila

 da srečna bi ostala

Nekje globoko v srcu sva čutila

da potka bo enkrat se prelomila

in res prišel je divji val

sredi cvetic in pustih skal

Milena