
حان ان....
Pesem prevedla iz Arabščini Irena.
Čas je,
da iz okna najine hiše vzide sonce, ljubezen moja.
Jasmin se bo razcvetel nad najinimi ranami,
okrasil nebo in jutranje sape bodo pele z najinim snidenjem,
čas je, ljubezen moja, da srečava hrepenenje v očeh,
da se srce upre hladu in sumničavosti,
čas je, da slišim utrip daljave, ki utaplja žalost.
Še vedno te ljubim, in vsak večer mi prinaša tvoje dišave.
Ne odidi z mojih rok, dokler gori okoli tvojega pasu.
Življenje je trenutek, ljubezen moja, in vsakič, ko se srečava, so nebesa.
Tu med tabo in mano je vlakno tvojih las.
Pred poljubom me ne pusti na pragu svojih ustnic,
si zadnja in najbolj dragocena stvar, ki jo imam. Samo ti ...
Tvoje telo je jezik in pesem, naučena na pamet, igram jo na kitaro ljubezni.
Tvoje telo je sonce, toplota in voda, spomini, potapljam se v njihova morja.
Tvoje telo, moja ljubezen, je plaža s palmami, so vinogradi in vonj poletja.
Tvoje telo je moja uganka, moja dilema in luna v moji žalostni noči.
Počakaj malo, da razumem, kako lepe so ženske, ko so noro zaljubljene.
Najlepše so, ko njihova dišava leže v ekstazo samote in postane opojna kot vonj jasmina. Iz njihovih prsi prihaja šepet in dotik je kot dotik svile.
Morda bi prevod objavila kar Irena sama, najbrž bi še kaj spremenila (npr. uporabo dvojine)?
Lp, Ana
Irena se strinja z objavo pesem.
Hvala za opomink Ana.
Lp, Faeq
Super, najprej bi bilo dobro doreči ali gre za množino, kot je v prevodu ali morda za dvojino, takole:
Čas je,
da iz okna najine hiše vzide sonce, ljubezen moja.
Jasmin se bo razcvetel nad najinimi ranami,
okrasil nebo in jutranje sape bodo pele z najinim snidenjem,
čas je, ljubezen moja, da srečava hrepenenje v očeh,
da se srce upre hladu in sumničavosti,
čas je, da slišim utrip daljave, ki utaplja žalost.
Še vedno te ljubim, in vsak večer mi prinaša tvoje dišave.
Ne odidi z mojihe roke, dokler gori okoli tvojega pasu.
Življenje je trenutek, ljubezen moja, in vsakič, ko se srečava, so nebesa.
Tu med tabo in mano je vlakno tvojih las.
Pred poljubom me ne pusti na pragu tsvojih ustnic,
si zadnja in najbolj dragocena stvar, ki jo imam. Samo ti ...
Tvoje telo je jezik in pesem, naučena na pamet, igram jo na kitaro ljubezni.
Tvoje telo je sonce, toplota in voda, spomini, potapljam se v njihova morja.
Tvoje telo, moja ljubezen, je plaža s palmami, so vinogradi in vonj poletja.
Tvoje telo je moja uganka, moja dilema in luna v moji žalostni noči.
Počakaj malo, da razumem, kako lepe so ženske, ko so noro zaljubljene.
Najlepše so, ko njihova dišava zaleže v ekstazi samote in postane
opojna kot vonj jasmina. Iz njihovih prsi prihaja šepet in dotik je kot
dotik svile.
Lp, Ana
Hvala Ana za vse.
Pesem sem že popravil.
Lp, Faeq
Torej pesem ne govori o dvojini, ampak o množini, če prav razumem?
Množina (kot imaš zdaj):
Čas je,
da iz okna naše hiše vzide sonce, ljubezen moja.
Dvojina (kot sem ti predlagala):
Čas je,
da iz okna najine hiše vzide sonce, ljubezen moja.
itd.
Oprosti, ker toliko sprašujem, a tvojega jezika žal ne poznam ... lp, Ana
Se mi je zdelo ... torej bi bilo najbolje kar celotno pesem (kjer sem v popravkih upoštevala dvojino pri zaimkih in glagolih) prekopirati v objavo.
Lp, Ana
Sem ti odstranila še nekaj odvečnih črk (ki so bile prečrtane v popravkih), no, zdaj pa smo ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!