Listje pod nogami tiho zašepeta,

veter mi nežno boža obraz.

Le pot, kjer sva hodila midva,

me še spominja na tisti čas.

Z roko v roki sonce sva šla iskat,

mimo zvončkov, prek cvetočih vseh trat.

Tam, kjer še studenec zapoje prav rad,

nama je v srcu zaigrala pomlad.

Tri leta po poteh sva hodila,

poslušala pesem ptic in pomlad.

Pri mlinu si zadnjič me poljubila,

potlej nisem smel več imeti te rad.

Studenec žalostno zdaj žubori,

pri starem mlinu nikogar več ni,

le na brezi, kjer križajo se poti,

V srcu zapisano je tvoje ime.

Rok Leš