ležim na tleh,
svetlo sonce greje moj obraz,
nežno božanje,
svet, ki živi v luči.
Mežikam, vstanem,
roke se drgnejo ob zemljo,
trava je tapiserija pod mojimi prsti -
čudna, visoka, gladka,
večinoma zlata z odtenki zelene,
šepet poletja v vsakem listu.

Ali je to pšenica?
sprašujem se,
vsako steblo je zgodba,
korenine globoko v zemlji,
telo sega v nebo,
kot sanje, ki se odvijajo,
zlati valovi plešejo
v sapi vetriča.

Čutim toploto, ki pronica skozi,
utrip življenja spodaj,
medtem ko sonce razliva
smeh čez pokrajino,
obračanje običajnega
v nekaj svetega.

v tem trenutku,
čas se razteza,
svet kot platno,
in jaz, minljiv,
izgubljen v zelenih in zlatih odtenkih,
v tihi čarobnosti zemlje.

https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/186765/is_it_wheat

Tomaž Jevšenak