
očarljivost surove golosti
sega v zagozdeno plimovanje
preobjeda prostega teka
ti zatika ostrino lusk
v mehko nebo
želiš si
tako brezmejno
obupno si želiš
a nič več
ne verjameš
da bi molk med
narinjenimi spotikanci srca
lahko še bil
zlato
Voda časa s šumečo tišino gladi grobe kamne mojih dvomov,
zato težje opazim kako se moja neotesanost polira v vsaki
posamezni epizodi nadaljevanke z naslovom
"Eno življenje." Kaže da je v molku
mojih pričakovanj tisto
zlato zrno....
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!