
tema ki raste
ne bi se rad prenaglil
a v zavodih se še vedno dogaja tepež
materialnih dokazov ni
zdravniki ne odreagirajo
priče so opravilno nesposobne
skrito je vse meščanski sreči
rad bi verjel
da so vsa bitja v zavetju bude
pod nevznemirjenim nebom
jeklo žilavo in sivo
prebada obzorje
ko hočeš objeti vsa bitja
ali slišijo
vrni se k sebi
tam si doma
v tebi je mir
potem udarci
besede
v kopalnici
nekje na samem
in večno isti padla je
zaigrala je epileptični napad
lepljiva
nekoristna
duša
v svetu dobrega in zla
Bil sem prisoten v živem "letu nad kukavičjem gnezdu", ko so bili pacienti še v mrežah...
razumem, da ko je nekdo nevaren sebi ali drugim, moraš nekaj storiti. obstaja še pas in zakonsko določen čas, kako dolgo te lahko držijo zvezanega. toda nedavne pritožbe o davljenju z blazino in modricah, ter reakcija civilne družbe, vse je potihnilo. zvedeli smo koliko ljubljanska psihiatrija plačuje letno svojemu odvetniku in še kaj. toda, ...
škodo lahko utrpijo tudi precej nemočni ljudje, tudi beseda boli.
vse to meče slabo luč na tiste, ki se trudijo in tudi to žalosti.
najprej bi morali ukrepati zdravniki. toda, hitro si lahko izobčen.
hvala za pozornost, Drago,
lp, m
Dobro spisana pesem, ki odpira pogled.
Težke zadeve.
Menda (tako so mi povedali strokovnjaki, ki jim dobro poznam in jim zaupam) se v mnogih zavodih marsikaj dogaja s strani par zaposlenih, ki delujejo po principu "malo si je treba olajšati delo" ... Velikokrat pa pade potem slaba luč na vse, čeprav jih kar nekaj tudi zelo prizadevno in res dobro dela v korist varovancev ...
Lahko vsem povem, nimam česa se sramovati. Prvič še kot najstnik, zadnjič v zrelih letih. V Ljubljani ne, tam nimam kaj iskati,
V Idriji ja, v časih prekletih...
Izkušnje le tam imam in povem,
da tam sem se fajn imel, ko nazaj se ozrem.
V osemdesetih ne, prejšnjega stoletja,
V tem pa lahko rečem ja prejel razodetja,
V eni seriji spoznal sem veliko ljubezen,
skupaj premagala, zahrbtno bolezen.
Tudi če pravljica se ni srečna končala,
Oba jo lahko drugim bi brala in brala.
hvala, Drago, še vedno je ta bolezen stigma v družbi. tj. ne želim vedeti, me ne briga, itd.
ravno se s prijateljico pogovarjava o njeni sestri, ki je bila "duševno zaostala" in ne duševno bolna. s strani dveh ali treh strežajk, (ki verjetno niso niti kvalificirani ljudje), je na koncu utrpela škodo.
opazil sem, da so ti ljudje duševno bolj razviti, zaostali pa po intelektu in preračunljivosti.
bral sem mnogo pisem še iz prejšnjih časov. vsa so, ... mama, kje si, zakaj ne prideš, bogec usliši me, vzami me s sabo, itd.
zadaj so še lastniški interesi glede gradov. pred časom so razbili muzej norosti na tratah, druga je ostalo nedotaknjeno. ozadje vsega pa ni bilo pojasnjeno. mogoče samo sovražniki norosti, tisti pravi norci. mogoče potreba, da se ukine spomeniško varstvo ..., nismo izedeli.
da ne bom predolg.
predvsem kar je rekla Ronja.
hvala, za rečeno,
lp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!