Balada o črnem gvantu
Živel nekoč
na vasi fant,
ki nosil vdilj
je črni gvant.
Brez ljubice
živel je, sam,
od žalosti
na smrt bolan.
Rad hodil v gozd
je na sprehod
tam mislil zgolj
na svoj izhod.
Ko enkrat mrk
v ta gozd je spel
se log na krat
je ves ospel.
In v hipu je
bila jesen
in zima, mraz
in noč zatem.
Naslednji dan
je bil spet maj
v tem gozdu, spet
duhtel je gaj.
Še našli v njem
so črni gvant,
a kam je šel
nesrečni fant?
Balada z zelo melodičnim taktom, nezgrešljiva metrika. Lepo.
LpL
Hvala, bolj od daleč so Kettejeve Melanholične misli malce vplivale, a njegove besedne igre o samomoru na koncu pesmi: zdaj visi na veji tam ... No, tega nisem in ne bi kopiral,
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 26. 03. 2025 ob 17:03
- Prebrano 289 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 141.05