Držim za roko te nalahno,

tople solze mi padajo v dlan.

Kot sapica, življenje je tvoje odšlo,

z angeli tja v rajski pristan.

Nisem videl tvojih solza,

ne smeha razigranega.

Ne prvih korakov otroških spoznanj,

ko življenje počasi zapluje vanj.

Kako naj živim brez teh tvojih oči,

kje za vsak dan naj najdem moči.

Vsak smeh otroški me spominja nate,

grenko rano zareže v moje srce.

Le v sanjah te včasih ulovim,

težko iz objema te izpustim.

Na drugi strani jezera bom čakal nate,

vem, da spet prideš po tiho pome.

Rok Leš