
veroval sem čudežu
videl sem
pomnožil si kruh in me nasitil
videl sem tvoje božanstvo
tvojo bit
tvojo ljubezen
kot svoje bistvo
videl sem posmeh razuma
ki navija svojo uro od rojstva
do vsemogočne smrti
zna zemljevide
in zgodbo na pamet
ti si le ime
daljna preteklost
namišljena nebeška ptica
videl sem srca ki se mučijo
petra
ki ga dvom potopi
ti daješ roko
in ne vprašaš za greh
videl sem njo
ki nosi ključ v srcu
…
stojim pred razpelom
svoje bistvo zrem
hoj, ananda. živimo v območje volje in racionalisti smo. mislim, da so vsa verjetja, znotraj materialne znanosti, že bila ovržena in ves čas nam nekaj kaplja na glavo. človek je revež.
vesel, da si se oglasila,
lp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!