Tam gor

 

je preveliko vesolje

milijoni in milijoni sonc

tu dol

premajhen 

ranjen planet

 

Zemlja je ljubka in nežna

zakaj jo brcamo iz ravnotežja

 

zboleli smo za virusom pohlepa

s polnimi žepi

smo se povzpeli na vrh

ki je v resnici dno

na verigi svobode

se vrtinčimo v letargiji

občudujemo razpon svojih kril

in s tisoč kilometri na uro

vadimo svoj lastni propad

 

brain rot je postala beseda leta

propad  pride sam od sebe

zato ne potrebujemo vedeževalk

 

lovrenka

Komentiranje je zaprto!

lovrenka
Napisal/a: lovrenka

Pesmi

  • 23. 03. 2025 ob 16:58
  • Prebrano 216 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 9.99

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!