prestopiš se
slečeš popotnika
gol je kot drugi
koščeno prazen
skelet
ki šklepeče
v vetru
iztreseš glasove omame
dotike ki so predrli zapahe
(praviš si: ne joči
v odejo
puh nima spomina)
s slino
omočiš
iztrgano
obžalovanje
da lažje zdrkne
proti pozabi
leviš se
iz Eve
v mimoidočo
pritrjena
na jezik
v kosme
misli
pospravljaš zrak
Pesem, polna simbolike in tesnobe ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 23. 03. 2025 ob 07:43
- Prebrano 734 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 106.48