Možinja postala je žena,
in z možem postala sta Eno.
In to, je bilo tudi dobro.
A sad je možinja sprejela
in jesti ga možu podala.
Kot kača njo - ga je speljala.
To, pa ni bilo dobro.
In Bog ju je - Eno - razdružil.
"Po možu boš zdaj hrepenela!
Nad tabo bo on gospodaril!
Ti v mukah boš deco rodila!"
Razjarjen je ženi govoril.
Zatem še govoril je možu:
"Ti v trudu boš živel na Zemlji!
Med dobrim in zlom veš razliko,
ker jedel si z Njo sad spoznanja.
Zdaj blizek si VSEM NAM BOGOVOM!
Ne boš pa prišel do drevesa,
ki sad mu je večno življenje!
A dal ti bom večno trpljenje!!"