Izgon

Bog je naredil možinjo.
Iz rebra moža jo naredil.

To, je bilo dobro.

Možinja postala je žena,
in z možem postala sta Eno.

In to, je bilo tudi dobro.

A sad je možinja sprejela
in jesti ga možu podala.
Kot kača njo - ga je speljala.

To, pa ni bilo dobro.

In Bog ju je - Eno - razdružil.

"Po možu boš zdaj hrepenela!
Nad tabo bo on gospodaril!
Ti v mukah boš deco rodila!"
Razjarjen je ženi govoril.

Zatem še govoril je možu:
"Ti v trudu boš živel na Zemlji!
Med dobrim in zlom veš razliko,
ker jedel si z Njo sad spoznanja.
Zdaj blizek si VSEM NAM BOGOVOM!
Ne boš pa prišel do drevesa,
ki sad mu je večno življenje!
A dal ti bom večno trpljenje!!"

In Bog ju izgnal je iz raja.

In to, je (menda) bilo dobro.

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 27. 10. 2009 ob 11:43
  • Prebrano 687 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 300
  • Število ocen: 7

Zastavica