Poetski fascinantno! Hvala! Hvala i za govor istine - da još samo životarimo  u obijesnom, mračnom komadanju ljudske slobode i radosti.

Zagrljaj i suzu šaljem, draga breza!!!

mogoče zato, ker se  preveč ljudi ne rojeva iz ljubezni, temveč zaradi statusa in podobe za svet

Draga Breza, kot znaš, tudi tokrat krik iz pesmi, ki bi moral zbujati srca.

lpi

odlična. brez besed.

lp

Za  mene je ova pesma jedna od nekoliko najboljih pesamma koje sam pročitao na ovom portalu na srpskohrvatskom jeziku. Jako dobra pesma.

Bravo i pozdrav za Brezu.

Zahvaljujem se vsem skupaj in vsakomur posebej!

Čeprav poezija ni namenjena kričanju, temveč razumevanju čutnih zaznav, sem tokrat zelo vesela, da z menoj kričite... vem, da nas je veliko več, zagotovo, le prešibek je naš glas za tiste, ki so prav tako iz ljubezni rojeni toda ne več za ljubezen!

Bodite mi Dobro!

Čestitke k pesmi, ki govori o podedovanem nelagodju, sovraštvu in zlu v svetu, čeprav se zdi, da le mati govori sinu ... bravo,

lp, Ana

Super.

Zanimivo, a čudno, da je pesem po treh mesecih in pol znova postavljena med najnovejše podčrtanke. Res je vsebina še vedno aktualna, a drugim pesmim se to ne dogaja.

Sicer pa čestitke za izbrano tujejezično pesem pomladi!

mcv

Prišlo je do manjše napake, se kdaj tudi zgodi ... k sreči pa se datum objave itd. ni spremenil,

lp, Ana

Čestitke k tujejezični pesmi pomladi 2025 z utemeljitvijo uredništva:

Pesem, ki se prične s »krvav je mir što se oružjem brani«, nas zmrazi in prisili k spominjanju: koliko preteklih in sedanjih prostorov (dežel, držav ...) je moralo s krvjo plačati (navidezni) mir. Skozi nagovor pesniške subjektke, matere, spoznamo, kako globoke so sledi vojn in koliko bremena nosi posameznik, ki se je rodil v takem prostoru. Mati hoče pregnati svojega sina iz domovine in od nje same, da bi si sam omogočil lepše življenje (omemba jantarja prikliče tudi njegovo moč pretvarjanja negativnih v pozitivne energije), stran od jezika in vsega, s čimer ga je zaznamovalo rojstvo; »kolijevka je lutrija / kojoj se smrt raduje«. Govorka omenja Lilit, morda kot mitološko mater demonov? Še posebej pa velja izpostaviti njeno spoznanje, da pripada tretji generaciji povojnih ljudi in je tudi ona sama zastrupljena. Iz roda v rod se je namreč prenašal spomin na vojne, žrtve ... zato, da se te ne bi več ponovile. A ob tem ponavljanju, ob tolikem spominjanju na zlo, ni ostalo med ljudmi nič drugega kot le to zlo, in čeprav so bili (nekoč) vsi rojeni iz ljubezni, so je zdaj oropani. Pesem z izjemnim, poglobljenim uvidom v ranjene prostore in ljudi, ki ostajajo za vojnimi opustošenji. Zdi se kot krik in žalostinka, mater lahko zamenjamo tudi za domovino, ponavljanje v njej pa deluje kot (obredno) zaklinjanje. Ta pesem ne zdravi, temveč odpira vprašanja, ki ostajajo po končanih vojnah neodgovorjena in prezrta. (Ana P)

Sem počašćena, hvala, draga Ana!

Lp, breza