kaj ti prija, ljubezen, povej
le skuštrani lasje, kjer vse se začne
ko spirajo vrat
in duhaš, okušaš
v grozdu otipi trdijo
prod zasliši vzdihe
se nežni zazdijo
in prsi in trebuh in sence ramen
dvoje golih teles plete se okrog hrbtenice
prišla sem brez sladke rokavice
pozabi, zapahni vrata
naslikaj, olupi, osmukaj, zasluti
in zdi se ti vredno
ko s krikom izzoveš, da se mimoza odlepi
vihrava, ko traja, prihaja
brezbesedno zalučava rebra prek vej
zapletava se po ožilju
objameva znoj
izčrpana odsevava prikriti opoj
in požiram te hlastno
kaj prija ti, ljubezen, povej
saj vem, noro se ljubiva in razžejava strastno

sheeba