
Moški bi moral napisati knjigo,
pustiti sled v prahu časa,
ujeti trenutek, da ne izgine.
Jaz bom raje tkal besede,
ostre in krhke hkrati,
pustil jih bom, da poletijo.
Knjiga se prebere, a pesem živi,
glas jo ponese čez tišino,
skozi tiste, ki jo začutijo.
Ne bom pisal zgodb, ki se starajo,
le verze, ki zorijo v ljudeh –
nekaj o življenju.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!