POMLAD
Čebelice zlate se v soncu podijo
želijo si cvetja polnih dreves
čakajo da se dan končno stemni
ko solze na licu igrajo svoj ples
Nežno za roke se bele držijo
isto kot držale so se takrat
ko se prikradel na srcu je šum
a njihov je med bil pravi zaklad
Žarki svetleči me bodejo v oči
polja zelena se v soncu žarijo
jaz pa poljubljam vse te cvetove
ki isto kot ti omamno dišijo
Vsi ti cvetovi krasijo drevo
a moje srce med cvetovi joče
rodilo sadežev ogromno spet bo
da bo med tekel kot čisto zlato
Žarki svetleči me bodejo v oči
polja zelena se v soncu žarijo
jaz pa poljubljam vse te cvetove
ki isto kot ti omamno dišijo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
- 22. 03. 2025 ob 09:27
- Prebrano 181 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 10