
klopi v parku so poledenele
pod mostom zakuri ogenj
po gladini reke
se kot stari rumenjaki razliva svetloba luči iz bližnjih stavb
za zidovi spijo utrujeni od dneva
budilke so navite
služiti
služiti
udarja minutni kazalec
obroki hrane so manj kot obroki kreditov
bančni berači živijo svoje sanje
še več morajo dosanjati v resničen svet
plamen pod mostom liže pločevinko s fižolom s smetišča
ve da je bogatejši od večine
nima dolgov
niti budilke
že dolgo je zbujen
Sam grem pa večkrat mimo krakovskega "graščaka", sedečega na klopci ob vsem svojem "bogatem" premoženju, ko mi silno rad pomodruje tudi o tem, kako je lep ta svet, še posebej, ker se mu skozi dno flaše prikaže, kot bi rekel Ježek, prekrasno mavrično ovelban ... Ni čisto v duhu tvoje pesmi, draga Irena, a vendarle sem zapadel ob tej tvoji metaforiki v nekakšno asociacijo ...
Naj ti bo prijeten ta prvi pomladni dan in naj zacveti pesem v tebi ... kot vedno!
Lep pozdrav,
Sašo
Mrtvilo kot splošno anestezijo uporabljajo predvsem politiki,
vsem na očeh lahko nek Jud pobija soljudi na način kot je nekdo nekoč hotel
njega, na planetu obilja, pa milijarda ljudi strada, nekaterim so strehe nad glavo
oboki mostov ali pa beg pred vojno v obljubljene kraje kjer se jih vladajoči
bojijo kot "slabe vesti."
Služenje soljudem, pa je kot psovka, češ, naj se brigajo zase.
Res, mrtvilo, ki ga mediji načrtno prikrivajo kot da je le zarota zmešanih ljudi...
Pesem je odlična v prikazovanju obeh skrajnosti.
Nikoli si nisem mislila, da bomo kdaj tako daleč - oziroma nizko; nevarno je, ko zmanjka tudi konzerv fižola ... Iz tega se rodi upor, ki konec koncev spet naplavi ene in iste. To pesem bi morali natisniti na letake in oblepiti z njimi mesta!
Dravi Sašo, ja, vsesorte podobe nam ponuja mesto.
Take slike skozi flašo in take kozi okna, za katerimi se dela za boljše življenje. Kaj pa je to boljše življenje?
Srednje poti pa ni? Se vprašam. Prodali smo jo, se mi zdi.
Prav lep pozdrav in naj bo vse polno lepega,
Irena
Svit, je tako, kot praviš.
Ujeti v mrežo potvorjenih ali lažnih informacij smo na bregovih rek, v katerih ne iščemo več neba.
Hvala ti in lp
I
Hvala ti, Crni.
Vesela sem, da znaš obstati v tej gonji in videti več.
lpi
Draga Nada, hvala za močen komentar, ki zajema pesem z vso težo.
Prisrčen pozdrav
Irena
miko, ja, kot praviš
na deželi je več neba v naročjih in čas teče drugače, čeprav se tudi tam vse spreminja, je marsikje še kot je bilo, tisto prvotno bivanje za dneve sreče, žalosti, veselic, dela in poklanjanje naravi, ki da, kar da
ali kot pravi Pridigar - za vse je pravi čas
lpi
služiti, služiti, udarja minutni kazalec ...
Lp, Caki
Konec je
pika na i!
Dobro mi bodi, ljuba Irena!
Čestitke k Mrtvilu, ki je pravzaprav dramilo ... lp,
Ana
Caki, je tako, hitimo, a ne vemo, da hitimo h koncu.
hvala
lpi
Draga Breza, hvala, žal želimo biti zaslepljeni in slepi.
Z najlepšimi mislmi te objema
Irena
Ana, najlepša hvala.
Dobro jutro :)
lpi
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!