Živo srebro je edina tekoča kovina, 

če je v prahu ali blatu, se ga ne nič oprime,
pa vendar je na svojem mestu. Podobno je z
našimi lastnostmi, če sem navezan, sem nujno pripaden
kar je v primeru partnerske ljubezni nuja, saj se tako ščiti zveza
in potomstvo, univerzalna ljubezen, za katero se reče "ljubite tudi svoje sovražnike,"
pa ni podložna navezanosti.
Bodi dobro.

tudi meni se zdi, da si sočutje neopravičeno postavil izven sebe. škoda. ampak ne sekiraj se.

ko bog izrazi svojo preprosto naravo, rečejo, da imajo opravke.

orfej mora v grob. nekdo zblazni, ker mu umre ta ki mu je bil vse. lahko zasovraži boga, usodo, življenje. tako, da je nenavezanost za nas še nekaj oddaljenega. ne moreš reči, da ta ljubezen ni resnična, če si kdaj videl obraz čiste bolečine, morda fotografijo ženske "majka srebrenica". to razumem. ne razumem pa tistih, ki veri postavljajo ovire, v duhu, pa naj mrtvi shodi itn. 

iz tega marsikaj razbereš o človeku.

tudi ti bodi dobro.

lp

veri ..., torej sami sebi.

miko, kar se me "dotakne" ni zunaj mene,
 "nenavezan" nisem brezbrižen,

pustiva stat, nezrel sad
še ni sladak...
Pozdrav.

Živo živa!

OJ, Caki,

živel.