NAŠA PRESTOLNICA
Sem s podeželja,
tja redko zaidem,
ni daleč kot nekdaj,
do nje hitro pridem.
Manj vijuglastih cest je,
zdaj so večpasovne,
neskončno je zrasla,
v njej elite sodobne.
Še bolj kot pred leti,
mi neznanka postaja,
je nimam za svojo
a glavna ostaja.
Ni mi domača,
čeprav je naše srce,
slovenskost ji manjka,
kot tujka mi je.
V tretji kitici se skriva škratek, sicer pa ja, kar naj bo tam kjer je.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tolminka
- 19. 03. 2025 ob 12:25
- Prebrano 214 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 82.2