So rože dehtele in maj je cvetel

ko si igral se z rokami

z očmi si ljubeznivo me grel

srečen da sem zopet med vami

Prižemal si usta na moje lase

trosil mi nežne besede v dlan

želel

 da te ljubi moje srce

želel

 da nikoli ne pojdem stran

Veselil si se svoje zmage nad mano

da sem pri tebi za zmeraj ostala

noči bleščeče preživljala s tabo

in končno ljubezen sem svojo ti dala

Nežnost je tekla iz tvojih oči

smeh je tvoj me ovijal za zmeraj

da je zasvetilo tisoč luči

da sem pozabila

 kaj se zgodilo je včeraj

Pa je solza po licu mi stekla

kruto ranila je tvoje srce

kriva nisem

 da je še dalje tekla

ker ni pozabila davno gorje

Čutila praznino je

 ki me obdaja

ker potke so zdavnaj se izgubile

čeprav sem prižemala v tvoj se objem

so solze slane po licu mi lile

Neka se luč je prižigala v temi

to je upanje novo bilo

da bom priznala pred tabo in vsemi

edino je s tabo mi dragi lepo

Zato me objemi močno drhteče

lice nasloni na moje srce

ker  nisem kriva za slane solze

naj se dan s tabo znova začne

Milena