
Koščena postava,
dve kitki spleténi,
preprosta obleka,
deklič vedoželjni.
Kot iz davnine
gleda mladi obraz,
iz oguljene slike:
Mar to sem jaz?
Mladost polna sanj
je že daleč nekje,
zdaj nosim
drugačne željé.
Mnogoteri načrti
so se izjalovili,
spet drugi so srečno,
se mi izpolnili.
Nikoli ne veš,
kaj boš še doživel,
usoda se piše,
dokler boš živel.
S srečo in žalostjo
prepleten je ta svet,
v lepoto življenja
usmerjam pogled.
Še vedno sem ista,
kot bila sem takrat,
le z leti postal je,
resnéjši obraz.
Všeč mi je ta zvočna iskrenost. Predlagam le brisanje v srcu in tripičja (...).
Milan Ž. - Jošt Š.
Sem popravila. Mogoče bi bilo lahko tudi: zdaj nosim v sebi drugačne želje?
Hvala.
Lp Tolminka
Včasih je dobro, če se izogibaš povratnih osebnih zaimkov, ker se potem bralec težje poveže/identificira s pesmijo, zato naj ostane le jaz.
Čestitke za pretok misli in vprašanj jaz-a!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!