
po ljudski
Že pomlad je v naše Mlake
vdrla z vojsko, kot na znak;
čudna vojska, štime take:
rega, rega, kvak, kvak, kvak.
K nam iz gozda se čez jaso
je priplazila pod mrak,
se po cestah drla glasno:
rega, rega, kavk, kvak, kvak.
Kdor pobegne v bližnje mlake
je med žabami junak,
kdor pa ne, bo šel za krake:
rega, rega, kvak, kvak, kvak.
Za svobodo kri zdaj teče,
tu, tam žabji ždi mrtvak,
a glavnina v mulj uteče:
rega, rega, kvak, kvak, kvak.
Je stanovanjsko naselje, nastalo na nekdanjem močvirju.
krasno, pohvala za tekoč ritem, Matej, nič kolikokrat sem že hotela zapisati, da si se skozi leta izpopolnil v rimani formi, v katero vdeluješ zgodbe, ki so sveže, zanimive, brez klišejev in polne humorja, včasih tudi črnega, tudi ironije, refleksije. Odlično.
LP, Lidija
hvala, Lidija, brez tebe in pesem.si bi gotovo manj pesnil, da v pesmi prelivam zgodbe,
kar samo po sebi ni nič narobe, pa najbrž pomeni, da nisem čisti lirik, kot npr. Jos. Murn Aleksandrov,
lp M
tako, duhovita pripombica! Še na mnoge pesmi in zgodbe v njih!
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!