Z bliskovito hitrostjo

vse se spreminja,

kar sem poznala,

pred oči mi izginja.

Obide me žalost,

kaj vse se dogaja,

kakšen ta svet

okrog mene postaja.

Kako se naš človek

hitro spreminja,

kot, da je pozabil,

kaj je narod, blaginja.

Svetla prihodnost,

vsi skupni cilji,

brez dela, poštenja,

s bodo zgubili.

Pretirano vase

danes vsak gleda,

ne briga ga stiska,

ne bližnjega beda.

Oh, kakšni časi!

Naš rod siromaši 

že dolgo ta klima:

Dajmo, nalijmo

si že čistega vina!

Odgovornost umira,

se laž propragira,

egoizem vstaja,

načrtno zavaja ...

Povsod pod nogami 

se nam že máje,

če si za ali porti,

karavana gre dalje.

Se bomo zganili,

kaj zase storili

ali v tem tempu

še globlje tonili?

Ko skupne cilje,

na klin se obesi,

so posledice hude,

gotovi pretresi.

Velika rak rana,

v telo se zažira, 

mlada država,

počasi nam hira.

tolminka